Čas krofov, čas sladkanja

Čas krofov, čas sladkanja

Kaj je boljšega kot jutro na pustni dan. Zbudimo se, skuhamo kavo, zbudimo otroke kateri z nasmehom na obrazu privlečejo vso možno kramo oblačil na jedilno mizo in te prosijo da jih “namaškaraš”. Po dobri uri preždeti v kopalnici, katero bomo počistili raznih šmink in bleščic že kasneje, se skupaj z “namaškaranimi” otroci odpravimo po tisto piko na i na ta dan. Po sveže pustne krofe.

Sicer mene je kraljestvo krofov čakalo le stopnišče stran od moje sobe, vendar me je prihod v delavnico kjer so se hladili krofi od začetka pa do konca prostora, vedno razveselilo.  Že od majhnega imam to rutino maškarade v mislih in mi je najlepši spomin. Vonj po ličilih na mojem nosu in v ustih okus svežega maminega krofa. Kako hitro čas teče.

Ko sem bila že večja in bolj sposobna se upreti prav vsakemu krofu, ki mi je prekrižal pot, sem se lahko pridružila naši “krofarski ekpici”. Sicer je bilo moje delo le vsak krof napolniti s točno določeno in pravo količino marmelade; kar dragi moji le ni tako lahko po dvestotem krofu, ampak sem bila del ekipe in nepogrešljiva. Vedno sem z občudovanjem gledala na mamo in mamico, ki sta se vstale že ob zgodnjih jutranjih urah, da sta pripravili testo. Čeprav nisem nikoli razumela zakaj tako zgodaj. Ob osmi uri, ko sem se naslikala v delavnici sem dobila svoj zajtrk. Kozarec mleka in “pošvedran” krof, kateremu sta mama in mamica vedno rekli “copatek”.

Še vedno se spomnim, ko sem prvič lahko obračala krofe v masti. Oh kako sem bila šele takrat pomembna! Vedno pa sem s kotičkom očesa opazovala s kakšno preciznostjo je narejena vsaka kepica testa, ki se bo čez par ur topila v ustih maškar. Še zdaj ne vem kako odtrgaš kos testa in tehta točno toliko kot more, prav vsakič. Kako to narediš mami? In vsakič ko je bila ena “runda” krofov spečena in je tudi uspešno prestala test vzhajanja in pečenja, je bilo veselje več kot očitno. Koliko truda, ko bi le vsi to vedeli.

Starejša kot sem, bolj vidim koliko ljubezni in dobre volje je bilo vloženih v te sladke kepice. Naporno, ampak vedno vredno.

 

  • Lara Berginc, 21

 

In kje najdemo krofe delane 100% z ljubeznijo in z receptom predanim od babice do babice? Na vrhu hriba v rumeni hiški, kjer diši po krofih vse naokoli. Vabljeni, vsak torek!
Naročite jih lahko tudi preko spleta.

Oddajte naročilo